Starejši Ravne

Za starejše, naše očete, mame, babice in dedke

Glede na način delovanja:

Rekurzija ali ponavljanje (iteracija). Rekurzija je metoda, pri kateri algoritem vedno znova kliče samega sebe in se tako ponavlja, dokler ne pride do rešitve zadanega problema. Iteracija ali ponavljanje je metoda, ki ponavadi uporablja katero izmed zank.

Nadzorovano logično sklepanje. Taki algoritmi so zaporedje logičnih odločitev.

Zaporedni in vzporedni algoritmi. Zaporedni algoritmi so algoritmi, pri katerih se koraki izvajajo zaporedno. Pri vzporednih algoritmih pa se lahko več korakov izvaja hkrati. To omogočajo računalniki, ki vsebujejo več procesorjev.

Deterministični in nedeterministični algoritmi. Deterministični algoritmi rešujejo probleme z natančnimi odločitvami na vsakem koraku izvajanja. Nedeterministični algoritmi rešujejo probleme z ugibanjem možnih rešitev. Ugibanje lahko postane bolj uspešno s pomočjo hevristike, vede, ki se ukvarja z reševanjem problemov.

Natančni in približni algoritmi. Natančni algoritmi vedno pripeljejo do natančne rešitve. Približni algoritmi iščejo približke, ki so blizu točni rešitvi. praksi je ravno tak pristop najbolj primeren za težke probleme.

Glede na zasnovo oziroma osnovno idejo:

Deli in vladaj. To je drobljenje izhodiščnega problema na več manjših in lahko rešljivih problemov.

Dinamično programiranje. Probabilistični, genetski in hevristični algoritmi

Glede na področje uporabe:

Vsako področje znanosti ima svoje značilne probleme, za katere obstojajo tudi značilne in uveljavljene rešitve. Povezane problemi na področju določene vede običajno obravnajo kot celoto. Metode reševanje teh skupin povezanih problemov so skupine ali razredi algoritmov. Primeri razredov algoritmov: algoritmi iskanja, algoritmi urejanja, algoritmi združevanja, algoritmi kombinacij, računski algoritmi, algoritmi stiskanja podatkov in tako naprej.

Glede na zapletenost:

Algoritme lahko razvrščamo in razlikujemo glede na čas, ki je potreben za njihovo izvršitev, v primerjavi z obsegom vhodnih podatkov.

Glede na sposobnost računanja:

Algoritmi se med seboj razlikujejo tudi v tem, koliko različnih tipičnih problemov ali situacij lahko z njimi učinkovito rešimo. Nekateri se ponašajo torej z manjšo močjo in sposobnostjo reševanja problemov, saj so primerni za manjše število problemov.

Primer: Predstavitev problema ali naloge: Napiši program, ki prebere letnico ter ugotovi, ali je prebrano leto tudi prestopno leto.

Analiza problema: Vprašamo se, kaj vse bomo morali postoriti za rešitev problema.

V tem primeru bomo morali prebrati eno število – letnico, za katero nas zanima, če je bilo to prestopno leto.

Nato bomo morali ugotoviti, če je prebrano leto prestopno.

Spomniti se moramo, kako ugotovimo, ali je leto prestopno.

Leto je prestopno, če izpolnjuje dva pogoja, pri tem pa je prvi pogoj sestavljen iz dveh pogojev:

Deljivo mora biti s 4 IN HKRATI ne sme biti deljivo s 100.

ALI pa je deljivo s 400.

Izpisati moramo ugotovitev, ki je odvisna od rezultata preverjanja zgornjih pogojev. Obstojali bosta dve možnosti. Potrebna bo odločitev.

Dodaj odgovor