Starejši Ravne

Za starejše, naše očete, mame, babice in dedke

Ukazi predstavljajo operacije, ki jih želimo med izvajanjem programa izvesti.

Programski jeziki se razlikujejo od načinov sporazumevanja med ljudmi v tem, da zahtevajo veliko večjo stopnjo natančnosti, nedvoumnosti, sklenjenosti in določenosti.

Ljudje se lahko v pogovorih med seboj včasih izrazijo tudi nedvoumno, nenatančno ali celo povsem napačno, pa jih bodo sogovorci vendarle lahko pravilno razumeli.

Poslušalec (človek) vendarle lahko pravilno razume tudi dvoumna in nenatančna sporočila.

Računalniki in stroji pa sporočila razumejo in izvedejo natanko tako, kot so bila podana in naredijo natanko to, kar jim naročimo.

Sogovorci (ljudje) nas (lahko, a ne vedno) razumejo tudi, če smo dvoumni ali nenatančni pri sporočanju, saj lahko uganejo, kaj smo mislili.

Računalniki in stroji nikoli ne uganejo, kaj smo mislili, pač pa vedno naredijo tisto, kar jim naročimo.

Če smo pri sporočanju računalnikom in strojem nenatančni ali dvoumni, preprosto ne bodo delovali ali pa bodo delovali na napačen način.

Nikoli pa ne bodo uganili, kaj smo pravzaprav mi želeli, da izvedejo.

Ljudje so zasnovali že veliko različnih programskih jezikov, da bi zadostili vedno novim potrebam.

Potreba po več različnih programskih jazikih obstaja in ostaja zaradi velike različnosti področij znanja in dejavnosti, na katerih te jezike uporabljamo.

Razlogi za obstoj različnih programskih jezikov:

Obseg programov je zelo različen. Najmanjši program, ki ga napiše posameznik za zabavo, lahko obsega nekaj vrstic. Veliki sistemi, pri katerih sodelujejo stotine poklicnih programerjev, so lahko res ogromni, denimo operacijski sistemi.

Stopnja usposobljenosti programerja. Začetnikom bolj ustreza enostavnos tin preglednost, poklicni strokovnjaki pa morajo obvladovati veliko zapletenost in kompleksnost programov.

V programih morajo biti pravilno uravnotežene njihova velikost, hitrost njihovega delovanja in enostavnost oziroma zapletenost glede na zmogljivosti računalnika, ki lahko obsegajo vse od mikrokontrolerjev do superračunalnikov.

Nekateri programi odtajajo nespremenjeni tudi več generacij, nekatere pa neprestano prenavljajo in posodabljajo.

Programerji se med seboj razlikujejo tudi v okusih, nagnjenjih in v načinu razmišljanja ter obravnave problemov.

Primer:

Besedni opis problema in rešitve. “Zapiši po vrsti števila od 1 do 20 v isti vrsti, med njimi pa naj bo en presledek”: Vprašamo se, kaj vse bomo morali postoriti za rešitev problema in to opišemo v nekaj stavkih. Potek reševanja problema poskusimo premisliti čim bolj natančno.

Ker gre za ponavljanje, bomo izbrali zanko.

Začetna vrednost števca zanke je 0.

Če je števec manjši od 20, povečaj števec za 1 ter izpiši presledek in vrednost števca.

Če števec ni manjši od 20, prekini zanko in izpiši še piko.

Diagram poteka “Zapiši po vrsti števila od 1 do 20 v isti vrsti, med njimi pa naj bo en presledek”:

VAJA 39:

V okolju za pisanje izvorne kode v jeziku Java, za prevajanje in za interaktivno delo zapiši zgornji program “Vrsta20Tretjic”. Pomagaj si s sliko.

Kodo lahko tudi kopiraš iz te datoteke in jo prilepiš v okolje, v katerem pišeš programčke. Pozor: koda, ki jo boš kopiral/a, vsebuje eno, dve, tri ali štiri napake. Če želiš, da bo program deloval, moraš napake odkriti in jih odpraviti.

Izvorno kodo shrani pod imenom “ImePriimek39.java”. ImePriimek je seveda tvoje lastno ime in priimek.

Datoteko “ImePriimek39.java” prevedi.

Dodaj odgovor